Prednosti krompirja
Kaj je najpomembnejše živilo, ki ga jemo vsak dan? Seveda je to krompir. Krompir je kot kruh. Je bistvena sestavina, ki jo lahko uporabimo za pripravo najrazličnejših jedi.
Kaj je najpomembnejše živilo, ki ga jemo vsak dan? Seveda je to krompir. Krompir je kot kruh. Je bistvena sestavina, ki jo lahko uporabimo za pripravo najrazličnejših jedi.
Vendar pa je njihov pomen tudi v hranilni vrednosti. Krompir vsebuje beljakovine, ki imajo zelo visoko biološko vrednost – vsebujejo esencialne aminokisline. Krompir je bogat tudi z vitamini: A, B, P, PP in C. Vitamini se med shranjevanjem in kuhanjem izgubijo, kar je naraven proces. Zato je bolj zdravo uživati svež krompir.
Krompir je koristen tudi zato, ker vsebuje organske kisline in prehranske vlaknine. Vsebuje pa snov, imenovano solanin, zato ga ne smemo uživati surovega. Uživanje velikih količin te snovi lahko povzroči zastrupitev s hrano. Krompir ima zdravilne lastnosti tudi zaradi vsebnosti kalija, saj iz telesa odstranjuje natrijev klorid in vodo ter izboljšuje presnovo.
Krompirjev sok zdravi želodčne in črevesne bolezni, para pa se uporablja za preprečevanje in zdravljenje prehladov. Uporablja se tudi v kozmetične namene, saj odstranjuje masten sijaj z obraza in pušča kožo čisto.
Kuhan krompir s toplim mlekom in jajcem lahko nanesete tudi na obraz, da ustvarite dobro čistilno masko doma.
O sortah krompirja bi se dalo veliko govoriti, saj jih je ogromno. Razvrščamo jih po času zrelosti: zgodnji, srednje zgodnji, srednje zgodnji in pozni. Krompir lahko raste v različnih tleh in se prilagaja najrazličnejšim razmeram. Krompir se danes goji po vsem svetu v različnih podnebjih in območjih.
Krompir se običajno sadijo v srednje velike rastline s kalčki. Če je krompir prevelik, ga lahko celo razdelimo na pol in posadimo, vendar ga je treba pokaliti, sicer ne bo zrasel. Krompir se sadi v vrstah in ga nakopiči, tako da ustvari gomile, ki pomagajo pri kopanju in pletju, ne da bi pri tem poškodovali samo rastlino krompirja.
Po obiranju krompir najprej nekaj dni sušijo na soncu, ga očistijo zemlje in nato nekaj dni shranjujejo pri temperaturi 12–15 stopinj Celzija. To obdobje se imenuje obdobje zorenja in traja približno dva tedna. Po tem obdobju zorenja se temperatura zniža na 8 stopinj Celzija in se pri tej temperaturi shrani še en mesec. Nazadnje ga prenesejo v klet, kjer naj bi bila temperatura zraka 2–3 stopinje Celzija.
Vendar pa je njihov pomen tudi v hranilni vrednosti. Krompir vsebuje beljakovine, ki imajo zelo visoko biološko vrednost – vsebujejo esencialne aminokisline. Krompir je bogat tudi z vitamini: A, B, P, PP in C. Vitamini se med shranjevanjem in kuhanjem izgubijo, kar je naraven proces. Zato je bolj zdravo uživati svež krompir.
Krompir je koristen tudi zato, ker vsebuje organske kisline in prehranske vlaknine. Vsebuje pa snov, imenovano solanin, zato ga ne smemo uživati surovega. Uživanje velikih količin te snovi lahko povzroči zastrupitev s hrano. Krompir ima zdravilne lastnosti tudi zaradi vsebnosti kalija, saj iz telesa odstranjuje natrijev klorid in vodo ter izboljšuje presnovo.
Krompirjev sok zdravi želodčne in črevesne bolezni, para pa se uporablja za preprečevanje in zdravljenje prehladov. Uporablja se tudi v kozmetične namene, saj odstranjuje masten sijaj z obraza in pušča kožo čisto.
Kuhan krompir s toplim mlekom in jajcem lahko nanesete tudi na obraz, da ustvarite dobro čistilno masko doma.
O sortah krompirja bi se dalo veliko govoriti, saj jih je ogromno. Razvrščamo jih po času zrelosti: zgodnji, srednje zgodnji, srednje zgodnji in pozni. Krompir lahko raste v različnih tleh in se prilagaja najrazličnejšim razmeram. Krompir se danes goji po vsem svetu v različnih podnebjih in območjih.
Krompir se običajno sadijo v srednje velike rastline s kalčki. Če je krompir prevelik, ga lahko celo razdelimo na pol in posadimo, vendar ga je treba pokaliti, sicer ne bo zrasel. Krompir se sadi v vrstah in ga nakopiči, tako da ustvari gomile, ki pomagajo pri kopanju in pletju, ne da bi pri tem poškodovali samo rastlino krompirja.
Po obiranju krompir najprej nekaj dni sušijo na soncu, ga očistijo zemlje in nato nekaj dni shranjujejo pri temperaturi 12–15 stopinj Celzija. To obdobje se imenuje obdobje zorenja in traja približno dva tedna. Po tem obdobju zorenja se temperatura zniža na 8 stopinj Celzija in se pri tej temperaturi shrani še en mesec. Nazadnje ga prenesejo v klet, kjer naj bi bila temperatura zraka 2–3 stopinje Celzija.
Glasovi: 1
Vsi recepti s krompirjem
Kategorije:
Povezani članki
